Nova mesta, nova prijateljstva, nove izkušnje in spomini, ki bodo ostali z nami še dolgo.
V okviru projekta Erasmus+ Prihodnost manjšin smo skupaj z vrstniki spoznavali nove kraje, kulture, jezike in zgodbe. Ob druženju, različnih aktivnostih, glasbi in številnih dogodivščinah smo izvedeli tudi veliko novega o življenju narodnih manjšin in pomenu njihovega jezika ter kulture.
Bilo je veliko smeha, zanimivih doživetij in trenutkov, ki jih ne bomo kar tako pozabili. Kako smo doživeli naš Erasmus+? Preberite naše zapise in se nam pridružite na potovanju skozi naše spomine!
ŽIVA
V petek, 25. 9., smo se popoldne z avtobusom odpravili na sedemdnevno Erasmus+ mladinsko izmenjavo na temo »Prihodnost manjšin«, ki je prvih pet dni potekala v Avstriji, natančneje v St. Kanzianu/Šentjanžu. Ko smo prispeli, so nas tamkajšnji udeleženci prijazno sprejeli in nam dodelili sobe. Zatem smo imeli večerjo, na kateri smo se dogovorili o nekaj ključnih podrobnostih za naslednji dan.
Po večerji smo se odpravili na večerni sprehod ob jezeru in po bližnji okolici. Sprehod je bil prijeten in sproščen, saj smo lahko po dolgi poti nekoliko zadihali ter uživali v mirnem okolju. Po končanem sprehodu smo imeli še nekaj prostega časa, nato pa smo se odpravili spat in se pripravili na naslednji, že precej bolj pester dan.
IZA
V soboto zjutraj smo se zbrali na dvorišču, kjer nam je skupina iz Srbije pripravila jutranji energiser – užičko kolo. Z njim smo dan začeli na zabaven in energičen način. Nato je sledil zajtrk.
Ko smo se najedli, smo približno tri ure preživeli na pomolu ob Klopinjskem jezeru. Tam so se zvrstile različne spoznavne igre, s pomočjo katerih smo se bolje spoznali z vrstniki iz drugih držav ter med seboj spletli nova poznanstva. Po tem je sledilo kosilo in nekaj prostega časa.
Nato smo se odpravili na približno triurni pohod proti cerkvi sv. Danijela v Grabalji vasi, ki stoji na južnem pobočju Gračarce. Med vzponom na hrib nam je domačin predstavil zgodovino kraja, s poudarkom na keltskem obdobju, in cerkve ter nam povedal veliko drugih zanimivosti. Pokazal nam je tudi romansko kadilnico, edini ohranjeni spominek iz stare cerkve. Po dolgem, a čudovitem pohodu skozi naravo smo se vrnili do pomola ob jezeru, kjer smo imeli »My time«. V tišini smo opazovali sončni zahod in si vzeli nekaj časa zase.
Sledila je večerja, nato pa še bazar kultur. Vsaka država je predstavila nekaj značilnega za svojo kulturo, predvsem tradicionalno hrano. Slovenci smo poleg dobrot, ki smo jih prenesli s seboj, pokazali tudi del svoje plesne tradicije in zaplesali moldavski ples ob spremljavi citer na katere je igral sošolec Matija. Večer je bil poln dobre hrane, glasbe, smeha in spoznavanja različnih kultur.
NOA IN EMILI
Nedeljo smo začeli z jutranjim »energiserjem«, ki smo ga vodili Slovenci, tokrat smo moldavski ples zaplesali vsi udeleženci, na citrah pa nas je spremljal sošolec. Nato smo pojedli zajtrk in se z avtobusom odpravili v Šentprimož, kjer smo se udeležili svete maše. Po maši smo si ogledali še tamkajšnji kulturni dom, kjer so nam predstavili delovanje slovenske manjšine v kulturi in gospodarstvu.
Gospod Hanzej nas je vse obdaril tudi s čudovitimi majicami dvojezičnega mladinskega društva »Iniciativa Angola«, katerega poslanstvo je mednarodna solidarnostna pomoč.
Nato smo se vrnili v hotel, kjer nas je čakalo pravo nedeljsko kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa. Nekateri so ga izkoristili za kopanje v jezeru ali sprehod, drugi pa so se sprostili v svojih sobah.
Kasneje smo prisluhnili še dvema predavanjema. Prvo je bilo namenjeno zbiralnim akcijam zamaškov, drugo pa je izvedel fant David, ki je prišel iz Irana. Njegova predstavitev nam je ponudila zanimiv vpogled v njegovo življenje, kulturo in izkušnje.
Po predavanjih smo imeli čas za »My time«, nato pa smo odšli na večerjo. Zvečer smo se odpravili v gledališče v Dobrlo vas, kjer smo si ogledali predstavo »Mladi za mlade«. Po predstavi smo se sprehodili do bližnje cerkve, si jo ogledali ter prisluhnili predstavitvi o njeni zgodovini in pomenu.
Nato smo se sprehodili še po vasi, se z avtobusom vrnili v hotel in se po pestrem dnevu odpravili spat.
AISHA IN ŠPELA
V ponedeljek, 28. septembra, smo lahko spali malenkost dlje in se ob 8.00 odpravili na jutranji energiser, ki ga je vodila avstrijska skupina. Po zajtrku smo opravili svoje zadolžitve v jedilnici ter pospravili in očistili svoje sobe in hodnike.
Ko smo končali s čiščenjem, smo se odpravili v jedilnico, kjer so sledile predstavitve o manjšinah, in sicer »Manjšine v naši državi«. Nato smo se razdelili v mešane meddržavne skupine in se pogovorili o slišanem, svojih razmišljanjih ter mnenjih. Pogovor je bil zanimiv, saj smo lahko slišali različne poglede in izkušnje udeležencev iz drugih držav.
Sledilo je kosilo in precej prostega časa, ki ga je veliko udeležencev izkoristilo za kopanje v jezeru in druženje. Popoldanski del smo preživeli izmenično z lokalno občinsko svetnico in predstavnico manjšine Sonjo Kert Wakounig in se z njo pogovarjali o položaju koroških Slovencev ter s Paolosom Workujem , ki je izvedel delavnico »Afriški ritmi«. Na delavnici smo plesali in igrali na djembe ter se ob tem zelo zabavali.
Okoli 18. ure smo se odpravili na t. i. »My time«. Preživeli smo ga na pomolu ob jezeru in ob čudovitem sončnem zahodu uživali v miru in tišini.
Po času za sprostitev smo imeli večerjo, ogledali smo si tudi kratki film Slovenska beseda na Koroškem.
Ob 22. uri se je začel nočni mir, zato smo se odpravili v svoje sobe in zaključili še en zanimiv dan.
SVIT IN MATIJA
Torek smo začeli z energiserjem, ki ga je vodila italijanska skupina. Nato smo imeli obilen zajtrk in se odpravili na pot proti Celovcu.
V Celovcu smo si najprej ogledali Zvezno gimnazijo in zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Srednjo šolo so nam predstavili tamkajšnji dijaki, prav tako udeleženci izmenjave. Izlet smo nadaljevali z ogledom stadiona Wörthersee Stadion. Gre za večnamenski stadion, ki je tudi domače igrišče nogometnega kluba SK Austria Klagenfurt, nato pa smo si skupaj s Pavlom Zablatnikom ogledali še deželno hišo oziroma Landhaus in krasno Dvorano grbov, v kateri stoji tudi knežji kamen, kip celovškega zmaja, kip pastirja Jakoba in kip škrata. Ob tem smo izvedeli veliko zanimivosti o zgodovini in znamenitostih Celovca.
Sledila sta kosilo in nekaj prostega časa, ki smo ga lahko izkoristili za raziskovanje mesta in druženje. Po prostem času smo si ogledali še prostore Uredništva slovenskih sporedov ORF, v katerih skrbijo za slovenski radijski spored in oblikujejo tedensko televizijsko stalnico „Dober dan, Koroška«. Naš sošolec Erik pa je za radio dal tudi intervju, nadaljevali smo do cerkve Gospe Svete in vojvodskega prestola.
Ko smo se vrnili v hotel, smo imeli večerjo in nato pospravili ter očistili svoje sobe. Dan smo zaključili s talent showom, na katerem je vsaka skupina oziroma razred predstavila nekaj posebnega. Mi smo skupaj zapeli znane pesmi iz posameznih držav ter tako večer zaključili v sproščenem in zabavnem vzdušju.
LAN IN EVIAN
V sredo smo dan začeli z jutranjim energiserjem in zajtrkom. Nato smo pospravili in očistili prostore, spakirali kovčke ter se odpravili proti Gorici.
Tam smo obiskali in si ogledali Državni izobraževalni zavod Cankar Vega Zois Gorica, šolo s slovenskim učnim jezikom, kjer smo se po ogledu šole udeležili različnih športnih aktivnosti in se družili z drugimi udeleženci izmenjave. Ob skupnih dejavnostih smo se še bolje povezali in spoznali drug drugega.
Po končanih aktivnostih smo se vrnili v hotel, kjer smo imeli nekaj prostega časa za osvežitev in kratki počitek, nato pa smo odšli v restavracijo Vito, kjer smo imeli večerjo.
Po večerji smo se peš vrnili v hotel. Tam smo imeli še nekaj prostega časa, nato pa smo se po dolgem in pestrem dnevu odpravili spat.
RAISA, KATI IN LUKAS
V četrtek zjutraj smo dan začeli z zajtrkom v hotelu Internazionale v Gorici. Nato smo se z avtobusom odpeljali v Trst, kjer smo se udeležili vodenega ogleda tega čudovitega obmorskega mesta.
Ogledali smo si trg Piazza Grande, cerkev Marije Snežne in cerkev svetega Justa. Med ogledom smo izvedeli veliko novega o zgodovini Trsta, njegovem razvoju ter pomembnih stavbah in znamenitostih. Voden ogled nam je omogočil, da smo mesto spoznali tudi z zgodovinskega in kulturnega vidika.
Po ogledu smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se odpravili v Rižarno, ki je bila zbirno in uničevalno taborišče v tržaški četrti Sv. Sobota. Tukaj nam je vodička predstavila njeno zgodovino in pomen ter nam približala pomemben del preteklosti tega območja, saj gre za preurejeni kompleks stavb nekdanje luščilnice in sušilnice riža, ki je kraj trpljenja in smrti, saj je tukaj med letoma 1944 in 1945 v uničevalnem taborišču delovala edina krematorijska peč na italijanskem ozemlju. Prav zaradi tega ne gre samo za muzej, ampak ima zgradba tudi status spomenika državnega pomena.
Po ogledu Rižarne smo se vrnili v središče mesta, kjer smo na pomolu ime My time oz. čas za dušo in prejeli certifikat Youthpass. Nato smo odšli na večerjo v restavracijo Casa Pepe, kjer smo si privoščili odlične pice.
Ob koncu dneva smo se z avtobusom vrnili v Gorico, v naš hotel, kjer smo zaključili še en zanimiv in doživet dan ter se utrujeni odpravili spat.
KSAVER IN MÁRK
V petek zjutraj smo se zbudili in se udeležili še zadnjega legendarnega energisera. Nato smo se odpravili proti Gorici, kjer so nas dijaki in dijakinje popeljali skozi pester ogled mesta.
Najprej smo si ogledali središče mesta in tamkajšnje kulturne ustanove. Nato smo se odpravili v Trgovski dom, kjer je sledilo kratko, a hkrati zelo informativno predavanje o tej zgodovinsko pomembni zgradbi in Feiglovi knjižnici, ki se nahaja v njej.
Sledil je ogled goriškega uredništva Primorskega dnevnika, ki ima ključen pomen za tamkaj živečo slovensko manjšino. Odpravili smo se proti mestnemu trgu Travnik, na poti pa smo si ogledali še goriško občino in ulico Raštel.
Na Mestnem trgu smo si ogledali cerkev sv. Ignacija, vodnjak Maksa Fabianija, katoliško knjigarno in Palazzo Paternolli. Sledil je sprehod skozi predor Bombi do Rafuta.
Zadnja znamenitost pred kosilom je bila stara meja, ki je nekoč ločevala takratno Italijo in Slovenijo. Slišali smo tudi zanimivo anekdoto o kravi, ki ni poznala meja, saj je vsak dan prečkala mejo, ki je bila med hlevom in pašnikom. Zgodba lepo ponazarja nenavadnost in absurdnost nekdanje razmejitve. Izvedeli smo tudi nekaj več o obmejnih prepustnicah in življenju ljudi ob meji.
Ogled smo zaključili na Trgu Evrope, ki danes predstavlja simbolično stičišče različnih kultur in držav ter pomemben prostor povezovanja med Gorico in Novo Gorico.
S kosilom smo zaključili program kateremu je sledilo čustveno slovo in se odpravili proti domu, s seboj pa odnesli številne lepe spomine, nova poznanstva in zanimive izkušnje.
