V zvezi z razsodbo Novinarskega častnega razsodišča, ki smo jo prejeli dne 9. 3. 2026 in je tudi javno objavljena, glede objave fotografij dijakov z maturantskega plesa želimo na Dvojezični srednji šoli Lendava poudariti, da razsodbo razsodišča spoštujemo, vendar se z njenimi zaključki ne moremo v celoti strinjati.
Ob tem pa je pomembno poudariti, da razsodišče v svoji razsodbi jasno ugotavlja etično spornost ravnanja urednika portala Lendavainfo.com.
»NČR ugotavlja, da je odločitev urednika, da kljub prepovedi ravnateljice (s podpisi dijakov) objavi fotografije z maturantskega plesa, etično sporna. Po mnenju razsodišča ni razloga za nespoštovanje prepovedi dijakov, še posebej, ker za objavo fotografij ni bilo velikega javnega interesa.«
Ta ugotovitev potrjuje prav tisto, na kar šola opozarja že vrsto let – da mora biti pri poročanju o šolskih dogodkih, v katerih sodelujejo dijaki, posebej upoštevana njihova zasebnost in dostojanstvo.
Ob tem pa ugotavljamo, da je bila razsodba v članku na portalu Lendavainfo.com, ki je bil objavljen dne 11. 3. 2026 predstavljena na način, ki ustvarja drugačen vtis o njenem dejanskem sporočilu.
Naslov članka je interpretacija, ne dejstvo
Članek, ki je bil dne 11. 3. 2026 objavljen na portalu Lendavainfo.com, je naslovljen »Nova blamaža Dvojezične srednje šole Lendava«. Takšen naslov predstavlja vrednostno sodbo uredništva in ne izhaja iz ugotovitev Novinarskega častnega razsodišča.
Novinarsko častno razsodišče v svoji razsodbi nikjer ne govori o »blamaži« šole. Razsodba ugotavlja le, da kršitev novinarskega kodeksa ni bila ugotovljena, hkrati pa jasno opozarja na etično spornost objave fotografij.
Pravzaprav bi bila blamaža to, če šola na takšna ravnanja ne bi opozarjala. Dolžnost šole je namreč zaščita dijakov in zaposlenih ter opozarjanje na primere, ko se posega v njihovo zasebnost in dostojanstvo. Če se na takšna opozorila pristojne institucije ne odzovejo, se zato upravičeno odpira širše vprašanje meja medijskega poročanja, razumevanja javnega interesa in odgovornosti v javnem prostoru.
Gre torej za bistveno razliko med dejansko vsebino razsodbe in interpretacijo, ki je predstavljena v članku.
Objava fotografij je bila po presoji razsodišča etično sporna in brez velikega javnega interesa
Razsodba izrecno ugotavlja dve pomembni dejstvi:
- da je bila objava fotografij kljub prepovedi dijakov etično sporna,
- da za objavo fotografij ni bilo velikega javnega interesa.
Ta del razsodbe v članku ni ustrezno poudarjen, kar lahko bralcem ustvari drugačen vtis o vsebini razsodbe.
Kot razlog, da kršitve kodeksa niso ugotovili, razsodišče navaja dejstvo, da so bile fotografije pred tem že objavljene v drugem mediju, zato po njegovi presoji ni šlo za dodatni poseg v zasebnost.
Razsodba zato ni tako enostranska, kot bi bilo mogoče sklepati iz nekaterih interpretacij, saj sama vsebuje tudi ugotovitve, ki potrjujejo bistvo stališča šole – da je bila objava fotografij dijakov brez njihovega soglasja etično sporna in brez pomembnega javnega interesa.
Prav zato menimo, da razsodba potrjuje bistvo stališča šole, da je objava fotografij dijakov brez njihovega soglasja predvsem etično vprašanje odgovornega ravnanja, na katero šola opozarja že vrsto let.
V članku so dodani tudi komentarji, ki niso del razsodbe
V članku so poleg interpretacije razsodbe navedeni tudi številni drugi dogodki (tožbe, prijave, postopki, blokada na družbenih omrežjih in podobno), ki so predstavljeni kot dokaz domnevnega omejevanja medija.
Ti dogodki niso del razsodbe Novinarskega častnega razsodišča, temveč predstavljajo uredniški komentar. Hkrati potrjujejo, da šola že dalj časa opozarja na nekorekten odnos urednika portala do zavoda in njegovega dela ter ponovno odpirajo širše vprašanje meja medijskega poročanja in razumevanja javnega interesa, ki je eno temeljnih meril odgovornega novinarskega dela.
Naša želja je preprosta: da je poročanje korektno, objektivno in transparentno. Novinarsko delo mora temeljiti na dejstvih, do katerih ima lahko novinar tudi kritičen odnos, ne pa na osebnih interpretacijah, ki lahko ustvarjajo zavajajočo sliko o dejanskem stanju.
Dostop medijem ni omejen
Poudarjamo tudi, da šola nikoli ni omejevala dostopa medijem. Dogodka so se lahko udeležili vsi mediji, ki so spoštovali pravila poročanja, katerih namen je bil zaščita zasebnosti dijakov ter zagotavljanje dostojanstvenega poteka prireditve. O dogodku je poročalo več različnih medijev, ki so ta pravila spoštovali.
Dostop medijev, tudi urednika portala Lendavainfo.com, do drugih šolskih dogodkov prav tako ni omejen, če pri svojem delu spoštujejo pravila zavoda, kar velja za vse medije.
Dolžnost šole je zaščita dijakov
Šola pri vložitvi prijave ni želela omejevati novinarskega dela, temveč opozoriti na vprašanje odgovornega ravnanja v primeru, ko so v ospredju dijaki.
V konkretnem primeru so dijaki jasno izrazili svojo voljo, da fotografije z maturantskega plesa ne bodo objavljene. Ob tem želimo posebej poudariti, da so trditve, da naj bi šola dijake k podpisu izjave prisilila ali jih zavajala, popolnoma neresnične. Dijaki so imeli možnost svobodno odločiti, ali izjavo podpišejo ali ne, in nihče ni bil k podpisu prisiljen.
Zadeva je bila obravnavana tudi na seji učiteljskega zbora in na seji Sveta zavoda, kjer je bilo izraženo enotno stališče glede zaščite dijakov in spoštovanja njihove volje.
Pravila poročanja na dogodku so bila določena izključno z namenom zaščite zasebnosti dijakov in zagotavljanja dostojanstvenega poteka prireditve.
Odgovornost do dijakov
Šola opozarja, da pri takšnih vprašanjih ne gre le za pravne ali novinarske standarde, temveč tudi za vprašanje odgovornosti do mladih ljudi, ki morajo biti v šolskem prostoru posebej zaščiteni.
Šola bo tudi v prihodnje ravnala odgovorno in skrbela za zaščito dijakov ter njihovega dostojanstva.
Pritisk na Svet zavoda
V zaključku članka se pojavi vprašanje, ali je takšno vodstvo še sprejemljivo za Svet zavoda. Takšna formulacija ni povezana z vsebino razsodbe Novinarskega častnega razsodišča, temveč predstavlja uredniški komentar oziroma osebno interpretacijo uredništva.
S tem se razprava z vprašanja novinarske etike prenaša na vprašanje vodenja javnega zavoda. Takšna interpretacija lahko ustvarja vtis pritiska na Svet zavoda, saj ne izhaja iz dejanskih ugotovitev razsodbe Novinarskega častnega razsodišča, temveč iz vrednostne sodbe uredništva. Ob tem je treba poudariti tudi, da razsodba Novinarskega častnega razsodišča predstavlja etično presojo v okviru novinarske samoregulacije in ne pravne sodbe.
Zaključek
Na koncu želimo poudariti, da Dvojezična srednja šola Lendava javnost redno in transparentno obvešča o svojem delu. To počnemo tako v sodelovanju z mediji kot tudi preko lastnih komunikacijskih poti, kot so spletna stran šole ter uradni profili na družbenih omrežjih.
Z vsemi ostalimi mediji že vrsto let sodelujemo korektno in brez težav, saj o delu šole poročajo profesionalno ter ob tem spoštujejo pravila zavoda in zasebnost dijakov.
Ob tem želimo poudariti tudi, da je maturantski ples tradicionalna prireditev, namenjena predvsem dijakom, njihovim staršem in povabljenim gostom. Zato se upravičeno odpira tudi širše vprašanje, kakšen je dejanski namen poročanja o dogodku, ki je prvenstveno namenjen dijakom in njihovim družinam ter sam po sebi ne predstavlja vprašanja javnega interesa, kar nenazadnje izhaja tudi iz razsodbe Novinarskega častnega razsodišča.
Glas šole v javnem prostoru je pogosto mirnejši in manj glasen od nekaterih drugih interpretacij, kar pa izhaja iz naše odgovornosti kot javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda in iz zavedanja, da mora šola v javnosti nastopati premišljeno, spoštljivo in na podlagi preverjenih dejstev.
